Nekega četrtkovega popoldneva sva se s Tonijem Demarcom (Brazilcem, poročenim s Slovenko, sicer nekdanjim brazilskim reprezentantom v raftingu, odličnim fotografom in izjemno zabavnim sopotnikom s kuharsko žilico) usedla v zvesto srebrno strelo, preverila, ali so čolni na strehi dobro pritrjeni in odbrzela, držeč se omejitev, seveda, v slabih sedem ur oddaljeno alpsko dolino …
Dolina Sesie v italijanskem Piemontu velja za odlično pozno-pomladansko kajakaško destinacijo. Sesia, Sorba, Egua, Sermenza, Mastalone so le nekatere izmed ducata okoliških rek, ki v kajakaških krogih slovijo daleč naokrog.
Navkljub ne pretirano s snegom bogati zimi je bilo vode dovolj za užitkov polne tri dneve veslanja in tudi tekmovanj. V petek zjutraj, malce po obilnem zajtrku iz Tonijeve poročne košare, sva se odpeljala do starta trikilometrskega odseka »alpski sprint«. Le-ta je ime dobil po vsakoletni ekstremni tekmi, za katero najboljši porabijo le nekaj več kot 11 minut. Odsek je lepo »read`n`run« veslanje IV. težavnostne stopnje.
Zatem sledi odsek, imenovan tudi katarakt Sesie pri vasi Mollia.
Odsek sva si ogledala že s ceste med vožnjo navkreber, vendar je zadeva še precej strmejša iz kajakaške perspektive, obzorje je še kako očitno. Mirne duše lahko zatrdim, da je odsek pete težavnostne stopnje – ob majhni vodi spodnje, ob višji pa zgornje. Katarakt se zaključi z lepim petmetrskim padcem.
Ker naju je najtežji odsek na Sesiji pošteno ogrel, sva pot nadaljevala kar do zgornjega odseka na reki Sermenzi, ki se imenuje Sermenzina in se nahaja nad krajem Rimasco. Zelo slikovito veslanje v malovodnati rečici, ki ne skopari z brzicami in slapovi različnih veličin. Za ogled videa sledite povezavi:
https://www.youtube.com/watch?v=qaviMXvi7G0
Moči sva združila z avstrijsko-češko skupino, s katero smo se super ujeli. Izmenično smo nameščali varovanje na težjih brzicah (na vsaki tretji) in se po nekaj urah zanimivega veslanja veselili hladnega piva na cilju.
V soboto je za dobro jutro poskrbel Tony z odličnim zajtrkom, nato pa sva pohitela na ogrevalno (moštveno) vožnjo »alpskega sprinta«, ki je bil predpogoj za posamični nastop. Rečna struga je bila na gosto posejana s skalami in navkljub le dvema trening vožnjama na odseku, sem sestavil solidno vožnjo, ki je zadostovala za zmago za več kot deset sekund pred prvim zasledovalcem. Na startu je bilo več kot 40 tekmovalcev iz sedmih držav.
Proti večeru se nas je najboljših 32 pomerilo še v »kajak crossu«. Kljub prepričljivim zmagam vse do zadnje – finalne vožnje, sem zasedel končno tretje mesto. Sreča je opoteča in ravno zato je kajak kros tako privlačna disciplina, saj poleg elementa divje vode obstajajo še trije sotekmovalci, ki imajo isti cilj – pred teboj prečkati ciljno črto. Zvečer je sledilo sproščeno druženje, podelitev nagrad najboljšim in zabava.
Ker naju je v nedeljo čakala kar dolga pot nazaj domov, sva odveslala le spodnji del Sermenze med krajema Boccioleto – Balmuccia, ki postreže z lepimi brzicami, ob malo (pre)nizkem vodostaju tudi občutno lažje veslanje kot petkova odseka na Sesiji in Sermenzinu.
Zaradi pomanjkanja časa sva izpustila spust po zloglasni brzici, imenovani »hudičeva drajsn`ca«. Tako nama ne preostane drugega, kot da v bližnji prihodnosti prideva preveslati še ostale izzivalne odseke, ki jih res ne manjka ...
Več informacij pa na: https://www.facebook.com/matickayak
Matic Terčelj (tekst&foto) ter Tony Demarco (foto)
Dolina Sesie v italijanskem Piemontu velja za odlično pozno-pomladansko kajakaško destinacijo. Sesia, Sorba, Egua, Sermenza, Mastalone so le nekatere izmed ducata okoliških rek, ki v kajakaških krogih slovijo daleč naokrog.Navkljub ne pretirano s snegom bogati zimi je bilo vode dovolj za užitkov polne tri dneve veslanja in tudi tekmovanj. V petek zjutraj, malce po obilnem zajtrku iz Tonijeve poročne košare, sva se odpeljala do starta trikilometrskega odseka »alpski sprint«. Le-ta je ime dobil po vsakoletni ekstremni tekmi, za katero najboljši porabijo le nekaj več kot 11 minut. Odsek je lepo »read`n`run« veslanje IV. težavnostne stopnje.
Zatem sledi odsek, imenovan tudi katarakt Sesie pri vasi Mollia.
Odsek sva si ogledala že s ceste med vožnjo navkreber, vendar je zadeva še precej strmejša iz kajakaške perspektive, obzorje je še kako očitno. Mirne duše lahko zatrdim, da je odsek pete težavnostne stopnje – ob majhni vodi spodnje, ob višji pa zgornje. Katarakt se zaključi z lepim petmetrskim padcem.
Ker naju je najtežji odsek na Sesiji pošteno ogrel, sva pot nadaljevala kar do zgornjega odseka na reki Sermenzi, ki se imenuje Sermenzina in se nahaja nad krajem Rimasco. Zelo slikovito veslanje v malovodnati rečici, ki ne skopari z brzicami in slapovi različnih veličin. Za ogled videa sledite povezavi:
https://www.youtube.com/watch?v=qaviMXvi7G0
Moči sva združila z avstrijsko-češko skupino, s katero smo se super ujeli. Izmenično smo nameščali varovanje na težjih brzicah (na vsaki tretji) in se po nekaj urah zanimivega veslanja veselili hladnega piva na cilju.
V soboto je za dobro jutro poskrbel Tony z odličnim zajtrkom, nato pa sva pohitela na ogrevalno (moštveno) vožnjo »alpskega sprinta«, ki je bil predpogoj za posamični nastop. Rečna struga je bila na gosto posejana s skalami in navkljub le dvema trening vožnjama na odseku, sem sestavil solidno vožnjo, ki je zadostovala za zmago za več kot deset sekund pred prvim zasledovalcem. Na startu je bilo več kot 40 tekmovalcev iz sedmih držav.
Proti večeru se nas je najboljših 32 pomerilo še v »kajak crossu«. Kljub prepričljivim zmagam vse do zadnje – finalne vožnje, sem zasedel končno tretje mesto. Sreča je opoteča in ravno zato je kajak kros tako privlačna disciplina, saj poleg elementa divje vode obstajajo še trije sotekmovalci, ki imajo isti cilj – pred teboj prečkati ciljno črto. Zvečer je sledilo sproščeno druženje, podelitev nagrad najboljšim in zabava.
Ker naju je v nedeljo čakala kar dolga pot nazaj domov, sva odveslala le spodnji del Sermenze med krajema Boccioleto – Balmuccia, ki postreže z lepimi brzicami, ob malo (pre)nizkem vodostaju tudi občutno lažje veslanje kot petkova odseka na Sesiji in Sermenzinu.
Zaradi pomanjkanja časa sva izpustila spust po zloglasni brzici, imenovani »hudičeva drajsn`ca«. Tako nama ne preostane drugega, kot da v bližnji prihodnosti prideva preveslati še ostale izzivalne odseke, ki jih res ne manjka ...
Več informacij pa na: https://www.facebook.com/matickayak
Matic Terčelj (tekst&foto) ter Tony Demarco (foto)
No comments:
Post a Comment